Če ne bo padla meja, bo padla Goriška

Več kot 50 podjetnikov se je udeležilo današnjega srečanja pobude Rešimo Goriško v vili Vipolže. Namen sestanka je bil strniti vrste pred razpravo v državnem svetu, ki bo prihodnji teden, poročati o opravljenih dejavnostih, izmenjati izkušnje in se dogovoriti, kako pripraviti statistične podatke. Država namreč od regije zahteva, da dokaže, koliko in kako je bolj prizadeta od ostalih slovenskih pokrajin.

VIPOLŽE > Podjetniki želijo biti kritični, a konstruktivni. Menijo, da je potrebna odločnost v dialogu z župani in predstavniki države, a tudi, da nima smisla posegati po stavkah in bojkotih. Poiskati želijo učinkovite in izvedljive rešitve.

Kako doseči izjemo

“Problem je implementacija zakona, ki bi favoriziral eno samo regijo,” razmišlja eden od pobudnikov, Andrej Sluga. Zato se je zavzel, da bi v četrtem paketu protikoronske zakonodaje predlagali sistemske ukrepe, ki bi reševali specifične težave posamičnih pokrajin: “Recimo, da pride do velike okužbe na Dolenjskem in to onemogoči proizvodnjo v tamkajšnjih velikih industrijskih podjetjih. Ali da pride avtobus okuženih turistov na Bled ali v Kranjsko Goro.” Vsaki regiji se, tako kot Goriški, lahko zgodi, da se sooči s posebnimi težavami in zakonodaja mora omogočati državi, da tej regiji tudi pomaga na specifičen način, meni Sluga.

Kaj nas čaka, ko pade meja?
Tudi popolna sprostitev prehajanja meje ne bo povsem rešila težav. “Ko se odpre meja, bo morda učinek začetnega navdušenja k nam pripeljal goste, potem pa se bo vzpostavila nova realnost. Kakšna bo? Ne vemo, koliko se je v Italiji zmanjšala kupna moč. Ne vemo, ali se bo k nam vrnilo 20, 50 ali 80 odstotkov gostov,” je povedala članica uprave Hita Lilijana Sirk.

Nekateri člani pobude kljub temu še upajo, da bi lahko dosegli poseben zakon, podobno kot pred leti Prekmurje.

V vsakem primeru bodo morali goriški gospodarstveniki v sodelovanju z zbornicami in strokovnjaki najprej dokazati, s konkretnimi številkami, da je položaj Goriške, ki je močno odvisna od italijanskega trga, dejansko slabši. “Faza prošenj in všečnega pogovarjanja z Ljubljano je mimo,” je poudaril Goran Miškulin iz družbe Spintec: “Lepo so nam povedali: dajte nam statistični podatek, ki nam bo povedal, da ste bolj ogroženi. V enem ali dveh mesecih moramo te podatke priskrbeti.”

Udeleženci so se strinjali s predlogom, da pošljejo svoje bilance za prve štiri mesece letošnjega leta, ki jih bo izbrana skupina pregledala in strnila v statistični pregled gospodarskega dogajanja v regiji.

“Naša iniciativa je apolitična, ne želimo se opredeljevati prav v nobeno smer. Ne izključuje nikogar, predvsem pa ne podjetij, ki delujejo na območju meje z Italijo,” je poudaril neformalni vodja gibanja Marino Furlan iz družbe Intra Lighting. Vsi pa so udeležence pozvali, naj k pobudi pritegnejo nove člane. “To ni igralniško-turistična pobuda. Nekatera podjetja so od italijanskega trga odvisna neposredno, druga pa posredno. Dejstvo pa je, da smo vsi zelo tesno povezani med seboj in odvisni drug od drugega,” je dodal Darko Velikonja iz družbe Fortuna.

Začela so se odpuščanja

Mnogo več kot le statistika so podatki o odpuščanjih. Kot je poudaril Sluga, se napovedujejo velike težave v klasičnih industrijskih sektorjih, predvsem avtomobilskem. V zmanjševanja števila zaposlenih pa so bila že prisiljena tudi majhna in srednja podjetja.

Velikonja je danes napovedal odpoved za 20 zaposlenih, v gostilni Pikol so vse zaposlene odpustili takoj ob začetku karantene. Nekateri to vidijo kot zadnji ukrep. “Odpuščali za zdaj ne bomo, ker so to zaposleni, v katere smo vlagali petnajst let,” je poudaril direktor družbe Trine, ki upravlja igralni salon Venko, Miran Klanjšček. “Samo spomnimo se, kako težko je bilo dobiti zaposlene pred krizo,” je dodal Zlatko Mavrič iz medanske kmetije Belica.

A kruta realnost bo marsikoga še doletela. Kot se je izrazil Miškulin: “Imeli smo dobra leta in smo si nabrali nekaj zaloge. Ampak koliko časa bomo lahko še dihali? Ker ne vemo, koliko časa bo trajala kriza, tudi ne moremo predvidevati, ali bo kisik v jeklenki zadoščal.”