V slabih šestih letih vseh 6036 slovenskih naselij

V rojstni vasi Spodnje Duplje na Gorenjskem je Mitja Lavtar končal skoraj šest let trajajoč Projekt Slovenija, v okviru katerega je obiskal vseh 6036 naselij v Sloveniji, ob vsaki tabli naselja pa se je za spomin tudi fotografiral.

Projekt Slovenija se je rodil leta 2014, ko se je danes 30-letni Mitja Lavtar odločil, da obišče vseh 6036 naselij v Sloveniji. Po več kot 42.000 kilometrih, ki jih je opravil peš, s kolesom, motorjem, zaradi zahtevnosti terena največ tudi z avtomobilom, je zgodbo končal v svojem rojstnem kraju, v Spodnjih Dupljah. »S prvo krajevno tablo sem se fotografiral 20. novembra 2014. To je bila tabla pred Lavtarskim Vrhom v občini Kranj, ki sem ga kot začetek poti izbral zaradi podobnosti z mojim priimkom,« pove Lavtar, ki danes sicer živi v Kranju.

Sredi projekta obiskal Srednjo vas

Med dolgim podvigom je, kot pravi, dodobra spoznal običaje in navade ljudi po deželi ter dobil odličen vpogled v turistično ponudbo in znamenitosti Slovenije. »Za sredino projekta oziroma 3018. naselje sem izbral Srednjo vas pri Loškem Potoku, projekt pa končal s fotografiranjem ob domači krajevni tabli,« pove sogovornik in omeni, da se je koncept projekta od začetka do konca nekoliko spremenil. »Na začetku sem si želel obiskati vse kraje po Sloveniji in se fotografirati zraven table in tako dalje. In če bi obiskal 20 krajev na dan, bi mi to dejansko uspelo v letu dni, kot sem načrtoval. Potem pa so se začele prioritete spreminjati, kraji so me potegnili vase in ponekod sem ostal tudi dlje,« je povedal ter omenil, da so z odmevnostjo projekta prihajala tudi povabila z različnih turističnih kmetij, tudi iz hotelov.

Slabih izkušenj na poti ni imel. Morda zgolj kakšno bližnje srečanje s psom, ki je čuval dvorišče, medtem ko je Lavtar iskal hišno številko za fotografiranje. »Ko sem se motovilil okoli hiše ali kakšnega drugega objekta, da bi naredil čim bolj reprezentativno fotografijo, so me kdaj zamenjali za tatiča,« se v smehu spominja mladenič, ki je za identifikacijske točke izbiral tako krajevne table kot hišne številke, transformacijske ali avtobusne postaje, prav tako tudi vrtce ali turistične kmetije. Najlepšega zaselka ne more izbrati, zagotovo pa ga je najbolj pritegnil kočevski gozd. »Tudi nedostopne vasi, kmetije sredi gozdov. Vedno komaj čakam, da lahko kraj bolje spoznam,« je še povedal Lavtar in dodal, da bo temu namenil krajši oddih v bližnji prihodnosti.

Na poti so ga spremljali družina, prijatelji, kasneje tudi dekle Maja. Kot je povedal Mitjev oče Stojan Lavtar, so veliko potovali že takrat, ko so bili otroci še zelo majhni. »Veliko je lepih krajev, ki samo čakajo, da jih odkrijemo, in menim, da imamo zdaj idealno priložnost, da spoznamo lepote naše dežele,« pove starejši Lavtar. Mlade družine z majhnimi otroki pa nagovarja: »Poskusite in videli boste, da se da na skromen način veliko doživeti.«