Lani rekorden promet z nepremičninami

Promet z nepremičninami v Sloveniji je lani ob več prodajah velikih trgovskih centrov dosegel rekordno vrednost. Cene stanovanjskih nepremičnin so še naprej rasle, vendar manj kot predlani, in so presegle vrh iz leta 2008, v poročilu ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs).

LJUBLJANA > Gurs je po začasnih podatkih lani evidentiral okoli 35.500 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala blizu 2,7 milijarde evrov. Pričakuje, da bo po končnih podatkih število pogodb preseglo 36.000, njihova vrednost pa 2,7 milijarde evrov. S tem bo vrednost pogodb največja od začetka sistematičnega spremljanja prometa na slovenskem nepremičninskem trgu leta 2007.

"Ocenjujemo, da se je v primerjavi z letom 2015, ko se je po obratu cen nepremičnin začela njihova pospešena rast, število sklenjenih poslov z nepremičninami povečalo za več kot 20 odstotkov, medtem ko je njihova skupna vrednost zrasla za skoraj 60 odstotkov," so zapisali v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2019.

Rekordna vrednost poslov je posledica večjega števila prodanih trgovskih centrov in hotelov

Lanska rekordna vrednost poslov je v največji meri posledica več milijonskih poslov s poslovnimi nepremičninami, prodanih je bilo namreč več trgovskih centrov in hotelov. Skupna vrednost pogodb za poslovne nepremičnine (pisarne, trgovski, storitveni in gostinski lokali ter turistični objekti) je presegla pol milijarde evrov. Delež prometa s poslovnimi nepremičninami, ki vrednostno običajno predstavlja približno deset odstotkov vsega letnega prometa z nepremičninami, se je povišal na dobrih 20 odstotkov. Predvsem je izstopala vrednost prometa s trgovskimi, storitvenimi in gostinskimi lokali, ki je presegla 400 milijonov evrov, medtem ko je leto prej znašala dobrih 80 milijonov.

Vrednost poslov s stanovanjskimi nepremičninami se je glede na predlani zvišala za slabih deset odstotkov, znašala je 1,59 milijarde evrov. Od tega je promet s stanovanji znašal 951 milijonov evrov, sklenjenih je bilo okoli 10.750 poslov oz. dober odstotek manj kot predlani. Pri tem se je povečalo število poslov z rabljenimi stanovanji, za poldrugi odstotek na 10.160, upadlo pa število poslov z novimi stanovanji, za slabo tretjino na okoli 600. V letih 2015-2017 je število poslov z novimi stanovanji presegalo 1000 na letni ravni. V zadnjih petih letih je bila velika večina novih stanovanj prodana v Ljubljani z okolico in v slovenski Istri.

Še zdaleč ni dovolj novih stanovanj

"Kljub pospešeni gradbeni aktivnosti, predvsem v Ljubljani in slovenski Istri, vse bolj pa tudi v ostalih delih Slovenije, v letu 2019 na trg še zdaleč ni prišlo zadostno število novih stanovanj. Glavnina novih stanovanj, ki bi zadostila obstoječemu povpraševanju, naj bi bila zgrajenih do konca leta 2021, vendar je epidemija novega koronavirusa postavila usodo tekočih in načrtovanih projektov pod velik vprašaj," ugotavlja Gurs.

Rast cen rabljenih stanovanj se je umirila. Lani je povprečna cena znašala 1850 evrov na kvadratni meter, kar je pet odstotkov več kot predlani, hkrati pa 28 odstotkov nad ceno leta 2015, ko se je začel obrat. Cene od leta 2015 rastejo, najvišja rast je bila leta 2018, ko je znašala devet odstotkov.

V Ljubljani, kjer so cene stanovanj zadnja tri leta najvišje in so že predlani presegle vrh iz leta 2008, je lani povprečna cena rabljenega stanovanja znašala 2800 evrov na kvadratni meter, kar je dober odstotek več kot predlani.

V Kopru povprečna cena za kvadratni meter stanovanja lani znašala 2450 evrov

Cene so na večini ostalih območjih vrh iz leta 2008 presegle lani. V slovenski Istri brez Kopra se je povprečna cena zvišala za štiri odstotke na 2560 evrov, v Kopru za šest odstotkov na 2450 evrov, v okolici Ljubljane za skoraj 10 odstotkov na 2230 evrov, v Kranju za 11 odstotkov na 2040 evrov. V Mariboru je porasla za 5,5 odstotka na 1340 evrov, kar je enako kot leta 2008. Predkrizne ravni pa cene še niso dosegle v Celju; lani se je povprečna cena zvišala za dobrih sedem odstotkov na 1320 evrov, kar je še šest odstotkov pod vrhom leta 2008.

Povprečna cena stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem je lani znašala 128.000 evrov oz. tri odstotke več kot predlani in 19 odstotkov več kot leta 2015. Od leta 2015 se je povprečna površina prodane hiše občutno povečala, medtem ko se njihova povprečna starost in površina pripadajočega zemljišča nista bistveno spremenili. Gurs ob upoštevanju lastnosti prodanih hiš ocenjuje, da so cene hiš na ravni države od leta 2015 realno zrasle za od 15 do 20 odstotkov, v primerjavi z letom 2018 pa so ostale praktično nespremenjene. Med lani prodanimi hišami je bilo 82 odstotkov samostojnih hiš, 15 odstotkov vrstnih hiš in tri odstotke dvojčkov.

Kupci trgovskih središč so bili praviloma tuji nepremičninski skladi

Trg poslovnih nepremičnin je, kot omenjeno, lani zaznamovala prodaja večjega števila trgovskih centrov in velikih trgovin. V glavnem je šlo za odprodajo nepremičnin velikih domačih trgovcev po principu prodaj in najemi nazaj (sell and lease back), kupci pa so bili praviloma tuji nepremičninski skladi. Lastnika je zamenjalo 10 Mercatorjevih nakupovalnih centrov, vključno z največjim v ljubljanski Šiški, 15 Merkurjevih supermarketov, štiri Tuševe trgovine, vključno z nakupovalnim centrom v Mariboru, ter 10 trgovskih centrov Qlandija. Ob teh prodajah je povprečna cena prodanega lokala glede na predlani upadla za skoraj četrtino, na 720 evrov na kvadratni meter. Cene majhnih in srednje velikih lokalov, ki so po številu predstavljali okoli 95 odstotkov vseh transakcij, pa so bolj ali manj stagnirale, ugotavlja Gurs.

Letos bo na nepremičninski trg vplivala epidemija. "To poročilo je nastalo v času epidemije covida-19, ko se je trgovanje z nepremičninami zaustavilo in je bilo že jasno, da so trendi iz leta 2019 preteklost, prosperitete slovenskega nepremičninskega trga pa je vsaj zaenkrat konec," so zapisali.