Slovenski proračun s 699,3 milijona evrov primanjkljaja

Državni proračun je v prvih štirih mesecih letos izkazal 699,3 milijona evrov primanjkljaja. Prihodki v višini 3,03 milijarde evrov so bili v primerjavi z enakim lanskim obdobje nižji za 9,7 odstotka, predvsem zaradi zniževanja davčnih prihodkov, odhodki pa so se povečali za 10,9 odstotka na 3,73 milijarde evrov.

Kot je danes sporočilo finančno ministrstvo, so prilivi od davkov med januarjem in aprilom skupaj dosegli 2,5 milijarde evrov in bili za 13 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Dohodnina v višini 398,8 milijona evrov je bila nižja za 22,4 odstotka, davek od dohodka pravnih oseb je bil nižji za 32,6 odstotka in je znašal 250,6 milijona evrov, DDV pa je bil nižji za 10,9 odstotka in je znašal 1,1 milijarde evrov. Prihodki od pobranih trošarin so znašali 410,6 milijona evrov in so bili za 13,3 odstotka nižji kot leto prej.

Med tekočimi odhodki so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov v prvem štirimesečju leta zvišale za 6,9 odstotka na 458,7 milijona evrov. Za slabih 20 odstotkov so bili višji izdatki za blago in storitve, v okviru tekočih transferov pa je bilo za transfere posameznikom in gospodinjstvom namenjeno 11,3 odstotka več sredstev (551,7 milijona evrov). Drugi tekoči domači transferi so bili višji za 25,9 odstotka in so skupaj znašali 1,1 milijarde evrov.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih štirih mesecih zabeležila približno 5,96 milijarde evrov prihodkov in 6,76 milijarde evrov odhodkov.

V prvem četrtletju 2,3-odstoten padec BDP

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos za 2,3 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Slovenija je to četrtletje, na koncu katerega je izbruhnila epidemija koronavirusa, zabeležila manjše domače in tuje povpraševanje. Na upad BDP je imel upad domačega povpraševanja večji vpliv. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem znižal za 4,5 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 3,4 odstotka.

Domače trošenje se je v prvem četrtletju zmanjšalo za 3,1 odstotka, na kar sta vplivala tako končno trošenje, ki se je zmanjšalo za enak odstotek, kot bruto investicije, ki so se zmanjšale za 3,3 odstotka. V okviru končnega trošenja pa se je povečala potrošnja države, in sicer za 5,8 odstotka. Končna potrošnja gospodinjstev se je v prvem četrtletju zmanjšala za 6,4 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se zmanjšale za 6,3 odstotka.

Na zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva je vplivalo zmanjšanje investiranja v večino osnovnih sredstev, razen v gradbeništvu, kjer so se v letni primerjavi povečale za 3,8 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se povečale investicije v proizvode intelektualne lastnine, za 1,7 odstotka. Povečale so se tudi zaloge. Kot so ocenili statistiki, so k rasti BDP prispevale 0,5 odstotne točke in so tako blažile padec celotnih bruto investicij in domače potrošnje.

Izvoz se je v prvem četrtletju leta v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem zmanjšal za 1,6 odstotka, kar je prvič v zadnjih 10 letih, z izjemo drugega četrtletja 2012, ko se je zmanjšal za 0,1 odstotka. Uvoz se je zmanjšal za 2,5 odstotka, zaradi tega razmerja je bil vpliv zunanje trgovinskega presežka na rast BDP pozitiven. K rasti BDP je tokrat prispeval 0,5 odstotne točke.

Zaposlenost je v začetku leta še naraščala. Skupna zaposlenost je v prvem četrtletju znašala 1.041.617 oseb, kar je za odstotek več kot v prvem četrtletju lani. Največ novozaposlenih oseb je bilo v gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Upad zaposlenosti pa so zaznali v kmetijstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in predelovalnih dejavnostih.

Tudi maja deflacija na letni ravni

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja znova znižale, na letni ravni je bila deflacija tako kot aprila 1,2-odstotna, k njej pa so največ prispevali cenejši naftni derivati. Medtem so se cene na mesečni ravni zvišale, inflacija je bila 0,9-odstotna, k njej pa so največ prispevale višje cene svežega sadja. Maja se je tako na letni ravni pocenilo blago, za 2,9 odstotka, medtem ko so se storitve podražile za dva odstotka, je danes objavil statistični urad. K letni deflaciji so največ, 1,4 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati, 0,3 odstotne točke pa so prispevala cenejša obleka in obutev. Po drugi strani so k rasti najbolj, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane.

Medtem so k mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene svežega sadja, 0,3 odstotne točke višje cene blaga in storitev iz skupine rekreacija in kultura, po 0,1 odstotne točke vsak pa še dražja obleka in obutev, druge storitve v zvezi z osebnimi vozili in vse druge majske podražitve.

Maja je bila povprečna 12-mesečna rast cen 1,2-odstotna, potem ko je bila lani maja 1,7-odstotna. Maja lani je bila sicer letna inflacija 1,4-odstotna.