Tragična serija, ki se ji je težko upreti

Po Ostrini je HBO z najnovejšo serijo Vem, da je to res ponovno postregel z izdelkom, ki bo zaradi težkih tem, ki jih obravnava, zelo ostro zarezal med gledalce. Marku Ruffalu, ki je ustvaril svoji najboljši igralski vlogi doslej, pa ne bi smel uiti televizijski oskar.

Da, steber šestdelne nadaljevanke Vem, da je to res, ki je nastala po istoimenski knjižni uspešnici Wallyja Lamba, je Mark Ruffalo, ki igra brata dvojčka Thomasa in Dominicka. Prvi se zadnjih 20 let življenja v različnih institucijah bori proti paranoidni shizofreniji, Dominick pa je še bolj predan zavezi, ki jo je dal umirajoči materi, da bo, ne glede na vse, še naprej bdel nad svojim bratom. Polagoma pa začnemo ugotavljati, da tudi Dominick ni v najboljši koži in je zaradi družinskega ozadja in njegovega partnerskega življenja ujet v spiralo jeze, nemoči in nezaceljenih ran iz preteklosti.

Odrezana roka kot edina samostojna odločitev

Že po prvih nekaj minutah prvega dela smo pahnjeni v težko, temačno ozračje, ki preveva nadaljevanko. Thomas, ki je tudi goreči katolik, si v knjižnici pred številnimi obiskovalci z rezilom odreže roko v znak žrtvovanja. Kasneje, ko v bolnišnico prihiti Dominick, ta preseneti zdravstveno osebje z odločitvijo, naj bratu roke ne prišijejo nazaj. To je bila po Thomasovih besedah edina odločitev, ki jo je samostojno sprejel v zadnjih 20 letih in to je njegov brat želel spoštovati. A z odrezano roko se za Thomasa začne še večja kalvarija po psihiatričnih ustanovah.

Mark Ruffalo, ki ima za seboj zelo razvejano igralsko kariero, na primer od psihološkega trilerja Zodiac Davida Fincherja, v katerem je igral glavnega preiskovalca, ki je bil na sledi serijskemu morilcu, do blockbusterjev Maščevalci in Hulk, si je z vlogama v Vem, da je to res zadal eno najtežjih nalog doslej. Ruffalo zelo prepričljivo deluje kot shizofreni Thomas, morda še boljši pa je vlogi Dominicka, ki daje slutiti, da je globoko v sebi v primerjavi z bratom verjetno še bolj ranjena in izžeta duša. K vživljanju v vlogi pa je verjetno precej prispevalo tudi zasebno Ruffalovo življenje, ki se že od mladosti bori z depresijo, kot otrok pa je trpel za motnjo pozornosti in disleksijo.

Pod režijo se podpisuje dokaj neznani Derek Cianfrance, ki je nase najbolj opozoril s filmoma Blue Valentine in Place Beyond the Pines, še posebej v slednjem pa je pokazal velik čut za psihološko dodelano obravnavo glavnega igralca (Ryan Gosling). S svojim delom v Vem, da je to res pa je z Ruffalom šel še dlje in ustvaril serijo, ki se ji kljub zelo težkim temam, ki jih odpira, zaradi izjemne igre (tudi zelo dobro izbranih stranskih igralcev), težko upreti.