Blejsko jezero se počasi čisti
Znani fizik in nobelovec von Planck je nekoč izjavil nekako takole: »Nova strokovna resnica običajno ne more prodreti na podlagi svoje strokovne prepričljivosti, temveč se lahko uveljavi šele po izumrtju svojih neuvidevnih trdovratnih nasprotnikov.« Torej pričakujem, da se bo uspešno zdravljenje Blejskega jezera lahko začelo šele po upokojitvi blejskih strokovnjakov, ki že mnoga desetletja krčevito iščejo ter vztrajno navajajo najrazličnejše vzroke in tako zaman »rešujejo« Blejsko jezero.
Ker jim narava kljub številnim desetletnim »strateškim razvojnim« načrtom in naporom ne prisluhne ter trmasto noče izboljšati vse slabšega ekološkega stanja Blejskega jezera, so blejski občinski strokovnjaki sklenili (Dnevnik 12. marca 2020), da bodo trdovratne naravne biološko-fizikalne zakone končno prisilili k poslušnosti s posebnim dodatnim zakonom o Bledu.
Za hitro slabšanje ekološkega stanja jezera in posledičnega cvetenja alg se namreč na Bledu krčevito navajajo najrazličnejši vzroki, kot so na primer hitra rast tranzitnega prometa, cestni prevoz hlodovine iz Bohinja, plovni režim na jezeru, posledice kopanja, ribištva ter kmetijstva itd. Tako že desetletja uspešno zanikajo in prikrivajo neodgovorno, nestrokovno in nepravilno gradnjo oziroma »sanacijo« kanalizacijskega omrežja, ki je dejanski glavni vzrok pregnojenja jezera in povodja z ogromnimi količinami komunalnih odpadnih voda.
To hudo naraščajočo ekološko obtežbo Blejskega jezera in njegovega povodja sem v preteklosti pogosto utemeljeval in dokazoval s strokovnimi dokazi ter ustreznimi količinskimi izračuni v številnih strokovnih člankih in mnenjih. Glavni vzroki za to nedopustno stanje so torej vse hitrejša rast gostinsko-turističnih kapacitet, sabotirano delovanje natege (tudi zaradi namerno poškodovanih cevi), predvsem pa nezadostna, neodgovorna, nepravilna ter nestrokovna gradnja in obratovanje kanalizacijskega omrežja, kakor tudi občinski upravi Bled znana, s strani koncesionarja (že tik po izgradnji leta 2008) uradno pisno prijavljena nezadostna zmogljivost čistilne naprave Bled.
Na strokovno nepravilno ter pomanjkljivo izvedeno kanalizacijsko omrežje in močno preobremenjeno čistilno napravo zmogljivosti zgolj 14.650 PE je namreč dejansko priključeno znatno več kot 25.000 PE. Zatorej iz kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave nedopustno odteče neposredno v Blejsko jezero in pripadajoče povodje na dan vsaj okoli 1200 kilogramov odfiltriranih snovi (SSo), 2000 kilogramov kemično potrebnega kisika (KPK), 200 kilogramov elementarnega dušika (N) ter 45 kilogramov elementarnega fosforja (P). Pri tem pa niso upoštevane še dodatne onesnaženosti direktnih padavinskih dotokov jezera (ki znašajo na liter padavin okoli 107 mg KPK), kakor tudi ne onesnaženosti podtalnice (ki nastajajo na primer pri izpiranju sestavin jeseniške žlindre, s katero se je neodgovorno ter nedopustno zasipavalo območja blejskega centralnega parkirišča in širše okolice).
Te naše javno navedene strokovne dokaze in količinske izračune strokovnjaki MOP, Arsa in občinske uprave Bled niti ne poskušajo strokovno utemeljeno komentirati, diskutirati ali celo javno ovreči. Zatorej Blejsko jezero ne bo čisto, dokler bodo v teh ustanovah za lastne strokovne napake sami sebi edini sodniki.
Mnenju mag. Remec-Rekarjeve, ki navaja, da se Blejsko jezero le počasi čisti, pa močno nasprotujem, saj je Blejsko jezero v danih naravnih okoliščinah zelo hitro ekološko reagiralo na nekajmesečne politične ukrepe in prepovedi v zvezi s koronavirusom. Zaradi prepovedi vseh oblik izvajanja turizma, zapovedanega zaprtja hotelov, gostinskih ter drugih obratov, oddajanja zasebnih sob itd. se je količinska ekološka obtežba kanalizacijskega omrežja in posledično onesnaženje Blejskega jezera in povodja namreč v zadnjih mesecih zmanjšala vsaj za polovico. Ker so vsi drugi navedeni vzroki ekoloških onesnaženj ostali količinsko praktično nespremenjeni, je to hitro izboljšanje stanja jezera torej jasna potrditev pravilnosti mojih strokovnih izvajanj.
Dober inženir se uči na napakah, bister inženir pa na tujih napakah. Zakaj nam torej za zgled ne služijo naši severni sosedje, ki jim je že pred desetletji uspelo strokovno, ekološko in ekonomsko optimalno ozdraviti ter zaščititi njihova številna alpska jezera?
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana