Je predsednik vlade Janša ravnal nezakonito?

Kadrovski valjar vlade Janeza Janše nadaljuje serijo zamenjav tudi na področjih, kamor znameniti peti odstavek 83. člena zakona o javnih uslužbencih doslej še ni segel, kot je Statistični urad RS. Po mnenju pravnika Rajka Pirnata je zamenjava generalnega direktorja Boštjana Nastava v tem primeru vprašljiva, nemara celo nezakonita.

Koalicijska vlada SDS, SMC, NSi in DeSUS je na prvi seji po imenovanju v državnem zboru 13. marca začela serijo zamenjav ključnih funkcionarjev državnih organov. V praktično prvi uri vlade Janeza Janše so razrešili generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, načelnico generalštaba SV Alenko Ermenc in direktorja OVS na ministrstvu za obrambo. Vsi so bili odstavljeni na podlagi petega odstavka 83. člena zakona o javnih uslužbencih, ki daje novoimenovanim ministrom diskrecijsko pravico zamenjave funkcionarjev vladnih organov in služb v letu dni od nastopa funkcije. Na vladnem uradu za komuniciranje nam danes niso uspeli posredovati podatka, kolikokrat doslej se je vlada sklicevala na to določilo zakona o javnih uslužbencih (očitno se je štetje zavleklo), je pa jasno, da se lahko pojavijo težave pri vsaj dveh primerih.

Mimo zakona o statistiki

Ko je pred časom vršilec dolžnosti generalnega direktorja slovenske policije Anton Travner razrešil direktorja NPU Darka Muževiča, so se v policiji sklicevali na zakon o javnih uslužbencih. Podobno se je zgodilo tudi v primeru nedavne razrešitve direktorja statističnega urada (SURS) Boštjana Nastava, kar je bil sploh prvi primer predčasne zamenjave direktorja te institucije v zgodovini samostojne Slovenije. Nastav je nastopil petletni mandat sredi lanskega leta, za nacionalno televizijo pa je pojasnil, da je za razrešitev izvedel šele po objavljeni novici na spletni strani vlade, pri tem pa mu odgovorni niso predstavili konkretnih razlogov, zakaj ni več primeren za vodenje Sursa.

Na vladi so nam na vprašanje o konkretnih razlogih za razrešitev Nastava odgovorili, da se je to zgodilo »na podlagi petega odstavka 83. člena zakona o javnih uslužbencih«. Na konkretno vprašanje, zakaj se niso pri razrešitvi sklicevali na 10. člen o državni statistiki, kjer je navedeno, da generalnemu direktorju Sursa funkcija preneha z odstopom ali razrešitvijo, »če vlada ugotovi, da je zaradi neustreznih organizacijskih rešitev prišlo do večjih motenj pri delu urada«, niso odgovorili. Zanimalo nas je, katere večje motnje naj bi povzročil zdaj že bivši direktor Nastav, potem ko je namesto njega na ta položaj imenovala Tomaža Smrekarja.

Pirnat: Nezakonita razrešitev

O nenavadnosti zamenjave priča tudi izjava predsednice statističnega sveta dr. Anuške Ferligoj, da tudi po petih dneh od posega v vrh statističnega urada iz vlade niso dobili nikakršnega pojasnila, le obvestilo, da se je zgodila razrešitev in novo imenovanje. »Razlogov za razrešitev ne poznam, ker v sklepu kabineta predsednika vlade niso navedeni. Zato sem kabinet predsednika vlade v imenu članov statističnega sveta zaprosila, da nam obrazloži razloge za razrešitev,« je pojasnila Anuška Ferligoj, ena od vodilnih strokovnjakinj za statistiko v državi.

Za komentar nenavadne poteze vlade oziroma predsednika vlade Janeza Janše smo povprašali tudi pravnika Rajka Pirnata, ki je prepričan, da razrešitev funkcionarja nekega državnega organa na takšen način ni dobra, po njegovem mnenju je celo nezakonita. Položaj Sursa in generalnega direktorja ureja poseben zakon, pravi Prirnat, ne pa splošni zakon o javnih uslužbencih. »Za generalnega direktorja Sursa ni mogoče uporabiti splošnega pravila, da se lahko v letu dni po nastopu razreši predstojnike vladnih služb. Pri tem ima statistični urad zaradi posebne zakonske ureditve še bolj poseben položaj,« pojasnjuje Pirnat. Pri razrešitvah te vrste bi morala vlada zagotoviti tudi, da ima funkcionar možnost zagovora, da lahko odgovori na očitke, in da ima možnost uporabe vseh pravnih sredstev. V primeru razrešitve generalnega direktorja Sursa, kolikor je znano, vlada ni upoštevala ničesar od naštetega.

Ker je Surs izredno pomembna državna institucija, saj ima dostop do ogromne količine podatkov o državljanih, gospodarstvu in družbi nasploh, je, pravi Pirnat, vsaka vlada v skušnjavi, da bi vplivala na to, kaj je res. »Statistika je kot ministrstvo iz Orwella. Zato menim, da odločitev vlade ni dobra, in po mojem mnenju je nezakonita,« dodaja Pirnat. Ferligojeva je ob tem komentirala tudi izjavo novega direktorja urada Tomaža Smrekarja, da bo zdaj bolj gladko steklo sodelovanje 300 sodelavcev statističnega urada s tako imenovano Lahovnikovo skupino, ki oblikuje protikrizne ukrepe. Ferligojeva pravi, da je odstavljeni direktor Nastav že sodeloval z Lahovnikovo skupino pri analizi učinkov vladnih ukrepov in da bo očitno s tem nadaljeval tudi novi direktor. »Rada bi poudarila, da SURS deluje v skladu z zakonodajo in delo je usklajeno z Eurostatom. Delo urada je ustaljeno in zaradi zamenjave generalnega direktorja pri tem ne pričakujem sprememb. Lahko pa pride do kadrovskih zamenjav in spremembe vlog zaposlenih v statističnem uradu, kar pa ima lahko določen vpliv na učinkovitost dela urada,« pravi Ferligojeva.