Polemična zaščita kitajske himne

V Hongkongu zdaj protestirajo še zaradi predloga zakona, ki za žalitev kitajske himne predvideva do tri leta zapora. ZDA pa se očitno nagibajo k ukinitvi posebnega trgovinskega statusa Hongkonga.

Več mesecev po zatonu protestov zaradi pandemije novega koronavirusa je v zadnjih dneh na ulicah Hongkonga spet vroče. Po nedeljskih demonstracijah proti načrtom Pekinga za sprejem zakona o nacionalni varnosti za območje Hongkonga je šlo danes nekaj tisoč ljudi na ulice še zaradi predloga zakona o zaščiti nacionalne himne. Policija je kakšnih tristo protestnikov pridržala, ponekod je prišlo do prerivanja, tako da so varnostne sile streljale tudi z naboji s solzivcem.

Predlog zakona o himni, ki je bil v hongkonškem parlamentu danes v drugem branju, bi prepovedal sramotitev kitajske himne in uvedel denarne kazni v višini do 6000 evrov in tudi do tri leta zapora. Kitajska je zakon sprejela leta 2017, zdaj pa ga želi razširiti na Hongkong, kjer kritiki to dojemajo kot zajedanje v avtonomijo območja, oblasti v Pekingu pa kot uveljavljanje državne himne na vsem kitajskem ozemlju. Hongkong namreč nima svoje himne in ob priložnostih igrajo kitajsko, ob kateri pa je je del občinstva v preteklosti – denimo ob nogometnih tekmah (Hongkong ima svojo nogometno zvezo, ki je članica Fife) – žvižgal. Sprejemanje zakona o himni je sicer tudi predmet vročih polemik v hongkonškem zakonodajnem svetu (parlamentu), kjer prihaja do ostrega razkola med propekinškimi poslanci in tistimi, ki zagovarjajo avtonomijo.

Konec posebnega statusa v trgovini z ZDA?

Ali Hongkong slednjo sploh še ima, je vprašanje, ki postaja predmet še ene politične fronte med ZDA in Kitajsko. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je namreč danes dejal, da »nobena razumna oseba danes ne more več trditi, da ima Hongkong še visoko stopnjo avtonomije od Kitajske, glede na dogajanje na terenu«. Takšna ocena pa ima velike posledice, saj lahko pomeni konec ameriške trgovinske ugodnosti oziroma ukinitev carinskih olajšav za izvoz iz Hongkonga v ZDA. O tem se mora sicer odločiti predsednik Donald Trump, poteza pa bi bila tudi udarec Hongkongu kot globalnemu trgovinsko-finančnemu križišču, ki bi bilo sicer usmerjen predvsem v Peking. Pritisk Washingtona je sicer bolj kot odgovor na predlog zakona o himni posledica sprejemanja varnostne zakonodaje za Hongkong, ki so jo napovedali na zasedanju ljudskega kongresa, ki se končuje danes. Peking trdi, da je namen zakona ozek in ne posega v avtonomijo Hongkonga, demonstranti pa trdijo, da bo kriminaliziral proteste in omejil svobodo govora, z njimi se očitno strinjajo tudi v Trumpovi vladi. ba, agencije