Ambiciozen “Marshallov plan” za EU

Nov ambiciozen predlog za naslednji evropski proračun in sklad za okrevanje evropskega gospodarstva je kompromis med nemško-francoskim predlogom in razmisleki varčne četverice. Slovenija naj bi bila upravičena do slabih 5,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil.

»Zdaj je čas, da sprejmemo pravilne odločitve. Preseči moramo predsodke in najti moč skupne Evrope,« je ob predstavitvi predloga evropske komisije za nov evropski proračun in sklad za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji koronavirusa poudarila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

750 milijard nepovratnih sredstev in posojil

Nov evropski proračun naj bi po predlogu komisije znašal 1100 milijard evrov. To je za odtenek manj, kot je komisija predlagala leta 2018 (1135 milijard oziroma 1,11 odstotka bruto nacionalnega prihodka držav), a hkrati malce več, kot je bil zadnji kompromisni predlog predsednika evropskega sveta Charlesa Michela (1095 milijard oziroma 1,074 odstotka bruto nacionalnega prihodka držav). Proračun za obdobje 2021–2027 še ni bil sprejet, ker so se tako imenovane varčne države (Avstrija, Nizozemska, Švedska in Danska, delno pa tudi Nemčija) zavzemale za manjši proračun.

Pomembna novost tokratnega proračunskega predloga komisije je tudi, da bo večina denarja iz evropske malhe namenjena tudi za okrevanje evropskega gospodarstva s pomočjo vlaganj v digitalno in trajnostno naravnano zeleno gospodarstvo, zato da bi EU dosegla svoj cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050. S političnega vidika pa je tudi zanimivo, da je evropska komisija v predlogu vztrajala, da bo izplačilo sredstev državam vezano na spoštovanje vladavine prava.

Vmesno pot je komisija ubrala pri obsegu in pogojih dodeljevanja sredstev iz sklada za okrevanje. Von der Leynova s svojo komisarsko ekipo državam članicam predlaga 750 milijard evrov težak sklad za okrevanje. Od teh sredstev bi 500 milijard namenili za neposredna plačila državam v obliki subvencij, 250 milijard pa v obliki posojil, ki bi jih države morale vrniti. Denar za sklad bi z zadolževanjem na kapitalskih trgih pridobila evropska komisija. Celotno vsoto izposojenega denarja, torej vseh 750 milijard, pa bi evropska komisija prek evropskega proračuna upnikom začela vračati od leta 2028 naprej. Celoten dolg naj bi poplačali najkasneje leta 2058.

Vračanje denarja najraje z uvedbo novih davkov

Da bi komisija lahko vrnila sposojeni denar, predsednica evropske komisije von der Leynova zagovarja nove vire financiranja evropskega proračuna z morebitnimi uvedbami novega mejnega davka na ogljik, davka za velika podjetja, ki jim evropski notranji trg najbolj koristi, davka na plastiko za enkratno uporabo in davka za digitalne velikane. Druge možnosti, ki jih je omenila za odplačilo sposojenega denarja, pa so morebiti povečani prispevki držav članic v evropski proračun ali pa skromnejši evropski programi.

Višina sklada in tudi vrsta izplačil so tako kompromis med dvema nasprotujočima si predlogoma. Predlog komisije je obsežnejši od francosko-nemškega predloga, ki je predvideval skupno evropsko zadolževanje za financiranje sklada, iz katerega bi države lahko počrpale 500 milijard evrov nepovratnih sredstev. Hkrati pa predlog komisije pomeni tudi korak proti državam »varčne četverice«, ki so zagovarjale pomoč le v obliki posojil.

Prva razprava čez tri tedne

Največ denarja iz sklada naj bi dobili Italija (172 milijard) in Španija (140 milijard), najhuje prizadeti državi zaradi pandemije koronavirusa v Evropi. Slovenija naj bi po prvih izračunih dobila 5,071 milijarde evrov: 2,579 milijarde naj bi bilo v obliki nepovratnih sredstev, preostalih 2,492 milijarde pa v obliki posojil. Manj denarja od Slovenije bo dobilo deset članic EU: Finska, Švedska, Avstrija, Malta, Luksemburg, Latvija, Ciper, Irska, Estonija in Danska.

Če bodo članice EU potrdile oba predloga komisije, bi bilo skupaj z že odobreno pomočjo Evropske centralne banke, Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM) in evropske komisije za evropsko gospodarstvo na razpolago 2390 milijard evrov. Prvo razpravo o predlaganem svežnju evropske komisije bodo evropski voditelji imeli čez dobre tri tedne.

Uradna Ljubljana: Korak v pravo smer
Slovenska vlada je predlog komisije ocenila kot korak v pravo smer. EU bo tako na solidaren način prispevala k naporom članic za ponoven zagon gospodarstva in naredila odločen korak h krepitvi notranjega trga, menijo v vladi. Slovenija si želi, da bi evropski voditelji čim prej dosegli čim bolj ambiciozen dogovor o predlaganem svežnju. V nadaljevanju bi si želeli v vladi rešiti še odprta vprašanja glede kohezijskih sredstev in sredstev, namenjenih razvoju podeželja, kjer so se Sloveniji po zadnjih predlogih evropskega proračuna sicer obetali obsežni rezi.

Brglez razočaran
Evropski poslanec Milan Brglez (S&D) je bil razočaran nad razrezom sredstev iz sklada za okrevanje, namenjenih Sloveniji. Težava zanj ni le relativno nizek znesek. Moti ga tudi razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili. Njegova strankarska kolegica Tanja Fajon je bila s Sloveniji namenjenim deležem zadovoljna. Evropska poslanka Romana Tomc meni, da predlog komisije predstavlja osnovo, da bi ga ob manjših popravkih potrdile vse članice EU in politične skupine v evropskem parlamentu. Predlog je podprl tudi evropski poslanec Franc Bogovič.