DZ prikimal spremembam zakona o ohranjanju narave

Poslanci DZ so potrdili spremembe zakona o ohranjanju narave, med katerimi je tudi zviševanje zahtev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Za predlog je glasovalo 50 poslancev, proti pa 30. Sprejeli so sicer tudi koalicijska amandmaja, ki prag glede na prvotni predlog nekoliko znižujeta.

LJUBLJANA > Spremembe zakona o ohranjanju narave je ministrstvo za okolje v postopek poslalo z namenom uskladiti slovensko zakonodajo z evropskimi predpisi, a se je vanj prek dopolnila SNS dodal še namen zaostriti pogoje za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo tako pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.

Amandma SNS je sicer predvidel različne pogoje za nevladne organizacije glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod mora imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, ustanova pa najmanj 10.000 evrov premoženja.

Koalicijske poslanske skupine so na pobudo SMC omenjeni amandma že na odboru dopolnile z izjemo, ki omogoča nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo ta status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.

Za sejo DZ pa je koalicija pripravila še en amandma, ki olajšuje dostop do statusa. Tako bodo morali imeti zavodi namesto treh le še dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave. Pri društvih pa so črtali zahtevo, da velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije, tako da bo lahko plačilo izvršeno in evidentirano na kakršen koli knjigovodsko ustrezen način.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v torkovi razpravi zatrdil, da Slovenija spoštuje standarde, ki jih predpisuje aarhuška konvencija. “Vsaka nevladna organizacija, tudi taka, ki ima tri člane, lahko sodeluje v javni obravnavi, v javni razgrnitvi, lahko podaja svoja stališča in seveda lahko tudi pričakuje in mora dobiti odgovor na svoja stališča,” je poudaril.

Velika razlika pa je, je nadaljeval Vizjak, kateri nevladni organizaciji država prizna, da deluje v javnem interesu. “Mislim, da smo imeli doslej preohlapne kriterije za podelitev tega pomembnega statusa,” je dejal.

“Pogoji so se sprva zelo zaostrili, a smo jih z amandmaji precej omilili,” je zatrdil Jožef Horvat (NSi). Novi kriteriji bodo po njegovi oceni “dali veljavo resnim organizacijam, ki lahko s konstruktivnim delom pokažejo, da delajo dobro in jih narava resnično skrbi”. Za organizacije, ki že imajo status, da delujejo v javnem interesu, pa je zahteva le ta, da v pol leta skličejo skupščino in dokažejo članstvo.