Nepogrešljiva klasika

Brez mletega mesa v najrazličnejših oblikah ni piknikov, poleti se veselimo nadevanih paprik, pozimi pa sarme; uporabljamo mešano ali iz posameznih vrst mesa.

Mleto meso je med ljubitelji mesa zelo priljubljeno, saj je iz njega mogoče pripraviti res raznovrstne jedi, od na piknikih nepogrešljivih čevapčičev ali pleskavic, polpetov do znamenite bolonjske omake, s katero prelijemo testenine, z njim nadevamo zelenjavo, od paprik do zeljnih listov. Meljemo lahko različne vrste mesa, predvsem svinjsko in goveje, vse bolj priljubljeno je puranje. Za nekatere jedi je najbolje uporabiti mešano goveje in svinjsko. Samo goveje najpogosteje uporabimo za bolonjsko omako pa tudi mesne kroglice.

Je manj mastno, zato tudi nekoliko bolj pustega okusa, medtem ko ima lahko mleta svinjina tudi trideset odstotkov maščobe, zato pogosto uporabljamo mešano. Med naštetimi je najmanj mastno puranje. Če je zelo pusto, ga pred pripravo navlažimo z vodo ali juho in solimo, vendar največ 2 dl tekočine in žlico soli na kilogram. Dobro ga premešamo in pustimo stati v hladilniku najmanj eno uro.

Mleto meso lahko kupimo pakirano, običajno vakuumsko, ki ima zato nekoliko daljši rok trajanja. V mesnicah ponujajo tudi sveže, sproti zmleto, če želimo, pa sami izberemo določene kose mesa in prosimo mesarja, naj jih zmelje. Kadar kupujemo zapakirano, pozorno preberimo deklaracijo, saj je lahko mešanica že slana in začinjena. V tem primeru govorimo o mesnem pripravku, v drobnem tisku pa lahko poleg začimb najdemo druge dodatke. Prav tako lahko kupimo vnaprej pripravljene in oblikovane čevapčiče in pleskavice.

V tem primeru moramo vedeti, da so začinjeni raje več kot premalo, zato preverimo, ali nam tako močan okus sploh ustreza. Kadar mešanico pripravljamo sami doma in nismo prepričani, ali smo jo primerno začinili, naredimo preizkus in košček spečemo na olju.

Pokvari se prej kot tisto v kosu, zato ga lahko v hladilniku hranimo največ tri dni, razen če je vakuumsko pakirano.

Če smo velik potrošnik mletega mesa in hkrati želimo vedeti, kaj točno bomo pojedli, si morda velja omisliti mesoreznico oziroma aparat za mletje. Ročno mesoreznico, kakršnih se spomnimo izpred desetletij, ki se z vijakom pritrdi za mizo in ima poleg nastavkov za meso še nastavke za piškote in rezance, dobimo že za dobrih trideset evrov, precej dražji so sodobni električni aparati, ki stanejo tudi sto ali več evrov.

Luknjice za mletje morajo imeti premer od tri do štiri milimetre, če so prevelike, meso ne bo kompaktno, če so premajhne, pa bo preveč zbito, jedi iz njega so suhe in pri žvečenju ima človek občutek, da ima v ustih žvečilni gumi. 


Podprite zgodbe, ki štejejo

Slovenske novice so že več kot dve desetletji najbolj priljubljen časnik na Slovenskem. Podprite naše delo tudi na spletu in si zagotovite neomejen dostop do vseh vsebin na našem portalu že za 0,99 € na mesec. To je manj kot stane ena skodelica jutranje kave. Naša zaveza velja: ostajamo v službi malega človeka!