Kolumna Alja Fabjan: Met kocke

Pri kopanju ali tuširanju naj bi se življenje končalo enemu izmed 11.000.

Kako bo potekal vaš današnji dan? Imate zjutraj nastavljen alarm, ki ga boste po prvem pisku prestavili na deset minut kasneje? Veste, da to slabo vpliva na vaše srce? Ko boste končno dokončno odprli oči, boste najprej deset minut zrli v telefonski zaslon? Upam, da ste seznanjeni s tem, da sevanje telefona povzroča raka, modra svetloba zaslona po nekaterih raziskavah padec melatonina, po drugih pa celo diabetes. Potem vas najbrž čaka izbira in priprava zajtrka. Boste prebrali vse o sestavi in aditivih tistega, kar si želite na krožniku? Upam, da potemtakem ne boste ostali lačni. Boste spili tudi kavo? Nikar. Čeprav v zadnjih časih preberemo tudi kaj o njenih pozitivnih učinkih, zagotovo ne gre skupaj z visokim krvnim pritiskom, občutljivim želodcem in anksioznostjo.

Pri kopanju ali tuširanju naj bi se življenje končalo enemu izmed 11.000.

Le kaj boste počeli potem? Greste v službo? Morda z avtom? Veste, da so vam naračunali 1–2 % možnosti, da bo vaše življenje končala ravno avtomobilska nesreča? Če imate namen potovati z letalom, so vaše možnosti, da ostanete živi, precej boljše, le eden izmed 20.000 rednih potnikov letalskega prometa ne bo imel te sreče.

Službe so polne najrazličnejših nevarnosti, ki se razlikujejo glede na naravo vašega dela. Sedenje za računalnikom prinaša težave s hrbtenico in očmi, glavobol, bolezni srca in ožilja, debelost in diabetes. Pa verjetno še kaj. Če ne delate za računalnikom, morda delate z nevarnimi snovmi, s težjimi bremeni, na višini, v vročini, ponoči ali pa ste bolj moderni in ste žrtev stresa ali mobinga. Kakršno koli delo očitno prinaša več tveganja kot dobrega.

Kako preživljate svoj prosti čas? Če ste morda adrenalinski športnik, poznate statistiko? Če nameravate skočiti s padalom in jih je pred vami 5999 preživelo … premislite še enkrat. Vsak 6000. namreč slabo konča. Precej smešno pa je, če to številko postavimo v primerjavo s pogostostjo smrti pri kopanju ali tuširanju. Na tak način naj bi se življenje končalo enemu izmed 11.000. Pa se precej pogosteje tuširamo kot skačemo s padalom. Vsaj upam. Če ste na drugi strani in se zvečer mirno zvalite pred TV-zaslon, ste verjetno že zasledili kakšno oddajo na temo škodljivosti tega početja. Morda pred spanjem zvrnete kozarček ali dva? Tudi kakšno pokadite zraven? Verjetno ob tem ne razmišljate, kolikšno tveganje za zdravje to prinaša. Statistika pravi, da ogromno.

In potem zaspite. Verjamem, da ne na trebuhu, kajti veste, kako nevarno je. Če ste imeli prej spolni odnos, ste se seveda zaščitili. Imate sicer občutek, da vam je partner zvest, ampak človek res nikoli ne more zagotovo vedeti. Dobro spite? Kako naj bi, če pa je življenje en sam velik riziko? Kaj če ne bi počeli vsega tega? Kaj bi potem sploh počeli? Kaj je sploh varno? Kaj bi še lahko naredili, da bi bili vsaj malce bolj varni? Ali bi raje sprejeli, da na nekatere stvari nimate vpliva, da je življenje le met kocke? Takšni dvomi vam ne pustijo spati. Nespečnost pa povzroča padec odpornosti.

Upam, da vas navedene številke niso prestrašile. Nisem raziskovala, koliko jim gre verjeti. So s strani www.asktheodds.com in ne s strani Statističnega urada Republike Slovenije. Sklepam, da bi vas tiste precej bolj prestrašile.


Podprite zgodbe, ki štejejo

Slovenske novice so že več kot dve desetletji najbolj priljubljen časnik na Slovenskem. Podprite naše delo tudi na spletu in si zagotovite neomejen dostop do vseh vsebin na našem portalu že za 0,99 € na mesec. To je manj kot stane ena skodelica jutranje kave. Naša zaveza velja: ostajamo v službi malega človeka!