Nedelja za zdaj še brez bolšjega sejma

by

Organizatorji bolšjega trga svojih stojnic na Bregu za zdaj še niso postavili. Bolšji trg je namreč sejem na prostem in zanj veljajo enaki ukrepi kot za javne prireditve do 500 ljudi, ki pa za zdaj še niso dovoljene.

https://www.dnevnik.si/i/ag/2020/05/26/1257281.jpg
https://www.dnevnik.si/i/ag/2020/05/26/1257296.jpg
Organizatorji nedeljskega bolšjaka na Bregu upajo, da bodo sejem starin lahko ponovno organizirali v prvi polovici junija.

Čeprav se je ob sprostitvi številnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa življenje spet vrnilo v mesto, pa je Breg ob nedeljah še vedno bolj prazen kot pred razglasitvijo epidemije. Tam namreč še ni stojnic nedeljskega sejma starin oziroma bolšjega trga, ki v običajnih okoliščinah poteka vsako nedeljo med 8. in 15. uro. Organizatorji so ga na nabrežju Ljubljanice nazadnje izvedli 8. marca.

Upajo na prvo polovico junija

Kot je razvidno iz objav na družbenem omrežju facebook, številni nedeljski bolšji trg pogrešajo. Sprašujejo, kdaj se bodo prodajalci starin lahko vrnili na Breg, glede na to, da je tržnica, čeprav v nekoliko okrnjeni obliki, delovala tudi med epidemijo in da so se odprle že skorajda vse trgovine v mestu. Vendar v podjetju za organiziranje prireditev in sejmov Euro varia pojasnjujejo, da nedeljski bolšji trg ni opredeljen kot tržnica, pač pa je sejem na prostem in s tem javna prireditev na javnem kraju. »Zato predvidevamo, da bo sejem lahko ponovno zaživel šele takrat, ko se bodo sprostili ukrepi za javne prireditve in zbiranja do 500 ljudi,« je v imenu podjetja pojasnila Simona Černjavič Ambrožič.

Po natančnejša pojasnila so se organizatorji bolšjaka obrnili tudi na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so jim odgovorili, da so sredi maja sprostili neposredno prodajanje blaga in storitev potrošnikom, vendar sprostitev prepovedi velja le, če ni prepovedana z drugimi odloki. »V našem primeru torej niso dovoljene javne prireditve do 500 oseb. Hkrati pa na ministrstvu poudarjajo, da je navedeno njihovo neobvezujoče mnenje, zato lahko pristojni organi in sodišča v postopkih zavzamejo drugačno stališče,« je pojasnila sogovornica. Dodala je, da bi za vrnitev sejma na Breg potrebovali predvsem natančnejše informacije: »Ne predstavljamo si ponovnega začetka prireditve z zgolj lastno interpretacijo odlokov, neobvezujočimi mnenji in okvirnimi priporočili NIJZ za druge dejavnosti.«

Na vrnitev so pripravljeni

Organizatorji nedeljskega bolšjaka upajo, da bodo pristojni ukrepe, ki jim za zdaj še onemogočajo ponovno organizacijo sejma starin, sprostili v prvi polovici junija. Na vrnitev so pripravljeni. »Glede na trenutno organizacijsko strukturiranost same postavitve sejma in lastne opreme, predvsem pa zaradi pripravljenosti kadra verjamemo, da lahko sejem postavimo zelo hitro,« večjih zamikov po sprostitvi ukrepov Simona Černjavič Ambrožič ne pričakuje.

Ob tem si organizatorji želijo, da se bodo z bolšjim trgom na Breg vrnili tudi kupci. »Nedeljski bolšji trg je po svoje nekakšen fenomen, saj se tu srečujejo tako zbiralci kot tudi ljubitelji starin, knjig in etnografskih predmetov, zato imamo veliko domačih pa tudi tujih prodajalcev in obiskovalcev. Upamo sicer na minimalen upad zaradi pomanjkanja turistov, hkrati pa se morebitnega upada vseeno zelo bojimo.«

Na Bregu že več kot desetletje
Prvi bolšji trg je v organizaciji podjetja Euro Varia, ki so ga ustanovili leta 1990, potekal na območju današnjega nakupovalnega središča BTC, maja 1992 pa so sejem starin pripravili tudi ob Ljubljanici. Takrat so dvajset stojnic z drobnimi starinami postavili na Petkovškovem nabrežju, kasneje pa je bolšji trg vabil še na Adamič-Lundrovem in tudi Cankarjevem nabrežju. Novembra 2009 se je ustalil na Bregu.