https://cdn.kme.si/public/images-cache/740xX/2020/04/23/bf9d3e461f2c4444762b7f9d4c9ed44e/5ea1ae452a031/bf9d3e461f2c4444762b7f9d4c9ed44e.jpeg
Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. - Foto: Bobo

"Edina rešitev za starejše je, da v domovih ne pride do okužb ali pa da se jo čim prej zaustavi"

Pristojni obžalujejo dvome v strokovnost opravljenega dela pri oskrbi stanovalcev slovenskih domov za starejše med epidemijo. Po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja so take trditve "popolnoma neupravičene" in sejejo strah. Vsi starostniki, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, so ga dobili, so zatrdili na vladni novinarski konferenci.

by

V zadnjih tednih so se namreč v javnosti pojavile kritike, da mnogih starostnikov s covidom-19 niso sprejeli v bolnišnično obravnavo, s čimer da bi lažje zajezili okužbo z novim koronavirusom med to ranljivo populacijo, pač pa se jih je obdržalo v domovih za starejše, kjer so tudi umirali. Kritike so bile tudi, da je bilo za stanovalce domov slabo poskrbljeno in da so bili premalo pogosto premeščeni v bolnišnice.

Minister Gantar je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da se je okužilo 1,7 odstotka od skupaj približno 18.800 oskrbovancev domov, kar je označil za odličen rezultat. Manjše težave so imeli po njegovih besedah le v 10 od 102 domov, velike težave pa v treh domovih. "Pa še te so nastopile praktično ob samem začetku epidemije," je dejal.

"Verjamem, da smo jih s pomočjo strokovnih ekip reševali na optimalen način," je poudaril Gantar, ki meni, da takšne neupravičene navedbe sejejo nemir in strah med ljudi glede dogajanja in obravnave starejših. Po njegovem mnenju so takšna natolcevanja "hudo krivična do vseh zdravstvenih delavcev, ki so se v domovih trudili, da bi težavo epidemije in bolezni covid-19 premagali s čim boljšim rezultatom".

Po besedah vodje strokovne skupine za covid-19 Bojane Beović za mnoge bolnike s to boleznijo sprejem v bolnišnico sploh ni potreben, ne glede na starost, saj bolezen v veliki meri poteka dovolj blago. Je pa po njenih navedbah zdravljenje v bolnišnici smiselno takrat, ko lahko v bolnišnici bolniku nudijo zdravljenje, ki ga doma ne more biti deležen.

"Soočiti pa se moramo z žalostnim, ampak življenjskim dejstvom - da med starostniki živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka. Pri njih premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi, ni smiselno," je dejala. Tudi v primeru drugih okužb, ki se pojavijo ob koncu življenja, jih ne premeščamo," je pojasnila. Ob tem je opozorila, da za covid-19 ni uspešnega specifičnega zdravljenja niti zunaj niti v bolnišnici.

Kot je pojasnila strokovnjakinja za paliativo Mateja Lopuh, nekateri bolniki ne glede na okužbo niti ne želijo napotitve v bolnišnično zdravljenje, kar je treba spoštovati.

Beovićeva je tudi pojasnila, da je od vseh bolnikov, ki so doslej v Sloveniji umrli zaradi covida-19, v domovih za starejše preminilo 52 odstotkov. Dodatnih 29 odstotkov pa so prispevale smrti stanovalcev domov, ki so umrli v bolnišnici.

Primerjave teh podatkov s tujino so po njenih pojasnilih težavne, ker ponekod ni jasno, ali se nanašajo na umrle stanovalce v celoti ali na umrle v domovih. Konkretno je le za Francijo iz podatkov Evropskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni jasno, da je v bolnišnicah umrlo 25 odstotkov vseh za covidom-19 umrlih stanovalcev domov, ostali pa v domovih.

"V Sloveniji tak preračun pokaže, da je v bolnišnici umrlo 36 odstotkov vseh umrlih stanovalcev, kar kaže, da je bil naš prag za premeščanje oskrbovancev v bolnišnice nižji," je povedala Beovićeva.

Najhujši žarišči sta bila poleg ljutomerskega doma upokojencev še domova v Metliki in Šmarju pri Jelšah. Direktor klinike Golnik, kjer so zdravili starostnike iz metliškega doma, Aleš Rozman in strokovni direktor celjske bolnišnice, kjer so zdravili tiste iz šmarskega doma, Franc Vindišar sta izpostavila, da so vsi oskrbovanci domov, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, tega tudi dobili. Je pa dejstvo, da izidi v bolnišnici pogosto niso bili dobri, je izpostavil Rozman.

Rozman je poudaril, da je edina rešitev za starejše, da v domovih ne pride do okužb ali pa da se jo čim prej zaustavi. To je mogoče narediti z razdelitvijo domov na tri cone, kar so tudi naredili.

V preteklih tednih so se v javnosti pojavile tudi informacije, da je ministrstvo za zdravje uvedlo vnaprejšnje razvrščanje starostnikov v domovih za starejše, da bi določili, katere bodo v primeru okužbe poslali na zdravljenje v bolnišnico in kateri bodo ostali v domu.

Kot je poudarila Lopuhova, ta mnenja niso bila v nobenem smislu namenjena "odstrelu določenih stanovalcev", ampak kot pomoč za hitrejše in boljše odločanje zdravnika, da mu ni bilo treba pregledati celotnega kartona posameznega bolnika, če je denimo sredi noči prišlo do nenadnega poslabšanja stanja.

Vindišar, ki je tudi koordinator za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih zavodih za območje celjske regije, je pojasnil, da so v šmarski dom konec marca po sklepu kriznega štaba v napotili konziliarno ekipo, ki je po pregledu za oskrbovance izdelala mnenje glede napotitve v bolnišnično oskrbo. Šlo je za nezavezujoče mnenje, odločitev o nadaljnji lokaciji zdravljenja oskrbovanca pa je sprejela domska zdravnica v sodelovanju s svojci, je dodal.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je izrazila sožalje svojcem vseh umrlih v domovih za starejše. Kot je poudarila, se okužba ni pojavila v 90 odstotkih domov, kar pomeni, da so bili ukrepi za preprečevanje okužb dobri. Napovedala je ustanovitev posebne skupine, ki bo pripravila načrt za delo v domovih v primeru drugega vala epidemije.

loading...