Ustavno sodišče zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti poroštvenega zakona za drugi tir

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti poroštvenega zakona za drugi tir in del tretje razvojne osi, ki so jo vložili Vili Kovačič, Sergij Andrejaš, Domen Marovt in Jožef Horvat. Kot je obrazložilo, pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj.

LJUBLJANA > Kot so v obrazložitvi zapisali ustavni sodniki, ki so sklep sprejeli soglasno, ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju.

Po oceni sodišča pobuda (tako glede ustavnosti zakonodajnega postopka, po katerem je bil izpodbijani zakon sprejet, kot tudi glede njegove vsebine) ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je zavrnilo.

Zaradi navedene odločitve se ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude. Prav tako ni sledilo predlogu pritožnika, naj odloči po opravljeni javni obravnavi, saj ta za odločitev o pobudi očitno ni bila potrebna.

Vili Kovačič in ostali so predlagali prednostno obravnavo, zadržanje izvajanja in razveljavitev zakona. Zakon naj po njihovem prepričanju namreč ne bi omogočal postavitve jasnega referendumskega vprašanja, saj volilec lahko zavrne ali potrdi le poroštvo za oba projekta hkrati, čeprav enega podpira in drugega zavrača. "To dejstvo pomeni nedopusten vpliv na udeležbo volivcev in izid glasovanja in pritisk na potrditev ali zavrnitev zakona," je opozarjal Kovačič.

Za zbiranje podpore za referendum je bilo poleg tega na razpolago samo sedem dni, pri čemer pa se je zbiranje podpisov po njegovih besedah nezakonito, vendar po uradni razlagi, zaključilo že pred iztekom zadnjega dneva. V DZ bi jih bilo treba namreč oddati do 16. ure, in to na praznični dan, ko pošta ne deluje in torej prispelih podpisov ni mogoče sprejeti in vložiti.

Ker tovrstne zlorabe zakona o referendumu in kršitve ustave po Kovačičevih navedbah v zgodovini referendumov v Sloveniji še ni bilo, je ustavno sodišče prosil, da nemudoma zadrži uveljavljanje in izvajanje tega zakona ter do nadaljnjega zadrži postopek njegovega sprejemanja.

Kovačič je želel poroštveni zakon namreč blokirati z referendumom, a mu ni uspelo zbrati potrebnih 3000 podpisov.