https://www.slovenskenovice.si/images/slike/2020/05/25/o_3202052_1024.jpg
Švedska v nasprotju z veliko večino drugih evropskih držav ni uvedla strogih omejitev gibanja. FOTO: Reuters

Švedska epidemiologinja priznala poraz: Prej bi se morali zapreti

Švedska je v zadnjem tednu postala država z največ smrtnimi primeri na prebivalca.

by

Švedska je država, ki je uvedla najmanj stroge ukrepe za zajezitev pandemije novega koronavirusa. Ker pa se pričakuje, da bo število smrtnih žrtev preseglo 4000, se je švedski model znašel na tnalu kritik.

Dolgo tišino iz uradnih krogov Švedske je zdaj prekinila nekdanja vladna epidemiologinja Annika Linde. Kot prva in za zdaj edina oseba iz javnega zdravstva je za medije sporočila, da je vse doslej podpirala pristop Švedske, a si je premislila, potem ko je videla, kako visoko smrtnost ima njena država v primerjavi z Dansko, Norveško in Finsko. 


Preberite tudi: Švedi bi že maja lahko dosegli kolektivno imunost, trdi epidemiolog


»Če bi se zaprli bolj zgodaj, bi se lahko v tem času prepričali, ali imamo vse, kar je treba, da bi zaščitili najranljivejše,« je povedala Lindejeva za Observer. Vladna epidemiologinja je bila sicer od leta 2005 do 2013 (tudi v času sarsa) in je vse do danes podpirala švedski model v boju proti koronavirusu. ​

Švedska se je zadnji teden znašla pod kritikami, saj je postala država z največ smrtnimi primeri v zadnjem tednu na prebivalca. Švedska v nasprotju z veliko večino drugih evropskih držav ni uvedla strogih omejitev gibanja, ampak je zgolj pozvala ljudi, naj upoštevajo nasvete glede higiene in socialnega distanciranja.

Študija: V Stockholmu protitelesa proti koronavirusu razvilo sedem odstotkov ljudi

V švedski prestolnici Stockholm je protitelesa proti novemu koronavirusu razvilo okoli sedem odstotkov sodelujočih v raziskavi ugotavljanja prisotnosti protiteles med prebivalstvom. Epidemiologi menijo, da ima protitelesa nekaj več kot 20 odstotkov prebivalcev Stockholma. V drugih delih države naj bi bil ta delež še nižji.

Rezultati raziskave na naključnem vzorcu okoli 1100 ljudi so pokazali, da se je virus bolj širil med ljudmi med 20. in 64. letom starosti, kjer jih je 6,7 odstotka razvilo protitelesa. Med starejšimi od 65 let ta delež znaša 2,7 odstotka. Po mnenju epidemiologa Andersa Tegnella to »kaže, da je bila ta skupina precej dobra pri izolaciji in dobro zaščitena«. V starostni skupini do 19 let je protitelesa razvilo 4,7 odstotka sodelujočih. To kaže, da se v tej skupini virus ne širi veliko, pravu Tegnell.


Podprite zgodbe, ki štejejo

Slovenske novice so že več kot dve desetletji najbolj priljubljen časnik na Slovenskem. Podprite naše delo tudi na spletu in si zagotovite neomejen dostop do vseh vsebin na našem portalu že za 0,99 € na mesec. To je manj kot stane ena skodelica jutranje kave. Naša zaveza velja: ostajamo v službi malega človeka!