Koronabrca za pospešek tehnološkim inovacijam v zdravstvu

Vlaganja v zdravstvene rešitve zadnja leta vztrajno rastejo. Ko je koronavirus dosegel Evropo in ZDA, se je razmahnila uporaba telemedicine, mnoga tehnološka podjetja so zelo hitro zasnovala digitalna orodja za pomoč posameznikom in zdravstvenim delavcem pri spopadanju s pandemijo.

»V tem času se je pokazalo, kako zelo se povezujejo različne industrije in da se zdravstvo pravzaprav ne more več izogniti povezovanju z informacijsko tehnologijo in biotehnologijo,« pove Mojca Cvirn, ki v okviru Tehnološkega parka Ljubljana s kolegom Gregorjem Cuzakom vodi digitalno zdravstveno skupnost Healthday.si. »To polje inovacij bo verjetno lahko najbolje izkoristila farmacija, ki ima največ sredstev, v končni fazi pa tudi končni uporabniki – pacienti, ki so jim rešitve namenjene.«

V digitalizaciji ne zaostajamo

Namen skupnosti Healthday.si, ki obstaja od leta 2014, je združevanje digitalne zdravstvene skupnosti, program pa je nadgrajen s poudarkom na digitalizaciji v zdravstvenem sistemu ter izborom in validacijo podjetij, ki upajo na nadaljnjo komercializacijo svojih rešitev doma in v tujini. »V luči epidemije bi bilo smotrno, če bi se k digitalizaciji podali že prej, a to ne pomeni, da zaostajamo. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo zelo digitalizirana država, sploh v zdravstvu. Se je pa prav v tem času izkazalo, da so deležniki na vseh nivojih prepoznali potrebo po širokem izvajanju storitev zdravstvene oskrbe na daljavo, po učinkovitih rešitvah telemedicine. Predvsem zdravstvenemu osebju bi bilo mnogo laže z že obstoječimi in preizkušenimi rešitvami,« razloži Cvirnova.

Na uvajanje novosti, kot sta bila na primer zdravstvena e-kartica ali e-recept, se deli javnosti odzivajo zadržano in z nezaupanjem, zato je pri izpostavljanju prednosti digitalizacije v zdravstvu in promociji novosti na področju e-zdravja zelo pomembno sodelovanje NIJZ in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. »Še posebno malim podjetjem je zelo težko z inovacijo prodreti v velikanski javni zdravstveni sistem, ker so inovacije regulirane, merila za vstop pa so vse zahtevnejša, kar je navsezadnje prav, saj se s tem zaščiti pacient in opolnomoči zdravstveni sistem, da je lahko učinkovitejši,« nadaljuje Mojca Cvirn. Kljub vsemu imamo v Sloveniji več primerov uspešnega prodora inovativnih rešitev in produktov na področju telemedicine oziroma digitalnih rešitev, kot je denimo sistem Telekap za daljinsko diagnosticiranje in zdravljenje bolnikov z možgansko kapjo.

Premišljeno uvajanje novih rešitev

»Po krizi zaradi bolezni covid-19 v zdravstvenem sistemu ne bo enako kot pred njo,« doda Cvirnova. »Vsi smo se navadili na nove, oddaljene in digitalne načine dela – tudi zdravniki, ki so spoznali, da je delo na daljavo s pacienti možno. Da lahko neko inovacijo implementiramo v sistem, pa jo morajo prepoznati vsi – tako zdravniki in pacienti kot plačnik, ta 'sveta trojica', ki mora biti prepričana, da je neka rešitev ne samo varna, ampak tudi zares potrebna. Upam, da bomo tudi po krizi zmožni ohraniti dobre implementirane rešitve in jih še nadgraditi, s čimer se bo učinkovitost v delu zdravstvenega sistema izboljšala. Rešitve je treba uvajati premišljeno, morajo biti povezljive med seboj in v e-mrežo zdravstvenega sistema, pa tudi infrastruktura, ki seveda stane, mora biti temu prilagojena.«

Hitrejši razvoj medicinskih naprav
Zagonska podjetja praviloma nimajo vpeljanih sistemov in znanja, kako voditi celoten razvojni proces medicinskih pripomočkov v okviru zakonskih okvirov. Običajno je za uvrstitev medicinske naprave na trg potrebno od tri do pet let, za bioinovacije ali nova zdravila pa je ta čas lahko še daljši. Pomagajo jim lahko inženirske hiše, ki obvladajo ves postopek, od načrtovanja in razvoja do končne certifikacije ustreznosti in umestitve izdelkov na trg. Ena takih je skupina ArrowFast znotraj podjetja Cosylab, kjer vidijo prihodnost v avtomatiziranih in varnih sistemih za diagnostiko bioloških vzorcev brez stika z zdravstvenim osebjem – najsi bodo to drive-in točke, diagnostični »strežni avtomati« ali daljinske naprave za domačo merjenje življenjsko pomembnih funkcij. Le malo pozneje bodo v prihodnosti prišle na vrsto množične nosljive in mobilne napravice za pametni nadzor funkcij in zgodnje diagnosticiranje bolezni.