Tarife in zaščite? Ne hvala! Pri izbiri panoge glejte konkurenčnost in dolgoročno perspektivo

V času, ko se predvolilni boj za nominacijo v demokratski stranki počasi stopnjuje, se veliko govori o tem kaj bi menjajva v Beli hiši pomenila za borzni trg. Kateri panoge bi izgubile in katere pridobile privlačnost? Čeprav je debata vsekakor zanimiva, pa si morda raje poglejmo, kako so se odrezale panoge katerih (ponovni) razcvet, je v svoji kampanji obljublja predsednik Trump.

Če se za začetek spomnimo poudarkov iz predvolilne kampanje leta 2016, je obljubljena Trumpova zaščita podjetji, ki so jih po njegovem mnenju ogrožali okoljevarstveniki, nepoštena tuja konkurenca in še mnogokateri, ki so jim po mnenju predsednika Trupa delali krivico in se okoriščali na račun ZDA, obsegala predvsem industrijo premoga, naftna podjetja in jeklarsko industrijo.

Trump je na pomoč priskočil hitro, ukrepi za zaščito so bili sorazmerno hitro sprejeti. Čeprav se sliši morda kot dobra novica, če država s tarifami, deregulacijo in neposrednimi spodbudami brani panogo, v katerega so vključena podjetja, v katera ste investirali, pa je to po navadi zelo kratkotrajna rešitev. Če pogledamo samo zadnji mandat, bomo opazili, da so bili boljši donosi pri panogah, ki se znajdejo dobro brez zaščite.

V tem mandatu se naftna podjetja borijo z upadom dobička, industrija premoga umira celo hitreje, kot je pod Obamo, tudi jeklarska industrija se sooča z velikimi težavami. Deregulacija in tarife niso zmogle obrnite globalnih trendov. Nekateri ukrepi so celo škodovali podjetjem, ki naj bi jih ščitili. Na primer tarife na uvoz jekla so se za nekatera podjetja iz panoge pokazala bolj kot Pirova zmaga, saj so se polizdelki, ki jih uvažajo iz tujine močno podražili, kar se pozna na dobičkih. Krivda seveda ni na strani Trumpa. Dejstvo je, da določene industrije skozi obdobja ne prosperirajo več tako kot so. Zato so njegovi ukrepi, če malo karikiram, smiselni bolj toliko kot, če bi Finska v obdobju, ko je Nokia začela izgubljati primat, uvedla carine na pametne telefone.

Po drugi strani podjetja proti katerim ima večkrat veliko za povedati in se nad njimi pritožuje načeloma, delajo veliko boljše od borznega indeksa. To še posebej velja za velika tehnološka podjetja. Čeprav kakšen čivk povzroči nihanje cene, pa v času njegovega mandata ta podjetja premagujejo borzni indeks. Še bolj kot borzni indeks pa premagujejo podjetja iz panog, ki so bila deležne take ali drugačne zaščite ter pomoči.

Vsekakor ne moremo in ne smemo oporekati, da je za splošno vzdušje na borznih trgih Trump naredil veliko. Vendar se nekonkurenčnosti podjetij in ničelne rasti ali krčenja panoge v globaliziranem svetu ne more reševati s tarifami. Zato se pa po drugi strani pri napovedih privlačnosti panog v posamezni državi vedno lahko zanašamo na globalno konkurenčnost in perspektivnost panoge ter podjetij.

Dejstvo je, da so tarife in zaščita v obliki, kot so, dokaj nepotrebne in podjetjem ne omogočajo čudežev. Zato tudi ob morebitni menjavi v Beli hiši stvari, vsaj kar se tiče privlačnosti panog, ne bodo zelo drugačne. Ob pogledu na lanskoletne donose najbolj zasledovanega borznega indeksa, S&P 500 opazimo, da so več kot 20% celotne rasti pripevala 4 podjetja. To so Apple, Microsoft, Facebook in Amazon. V zadnjem desetletju pa so več kot 10% rasti indeksa S&P 500 pripevala samo tri prej omenjena podjetja (Apple, Microsoft in Amazon). Torej, če povzamem, odgovora o relativni privlačnosti panog ne gre iskati na volitvah, ampak v makroekonomskih analizah in trendih.