Poslovil se je “oče naroda” Janez Stanovnik

Janez Stanovnik, ki je umrl v 98. letu, je bil med vojno partizan, kasneje pa je deloval na mnogih položajih, tudi v Združenih narodih. Ob osamosvajanju Slovenije je bil predsednik predsedstva in takrat se ga je prijel vzdevek oče naroda. Slovel je kot odličen retorik, v spominu pa bodo ostali tudi njegovi značilni košati beli brki.

LJUBLJANA > Med drugo svetovno vojno se je pridružil Osvobodilni fronti, že pred tem pa se je družil s člani društva Zarja, krščanskimi socialisti, ki so nasprotovali političnemu delovanju Cerkve in sta jih vodila Edvard Kocbek in Bogo Grafenauer. Bil je tudi član uredništva Kocbekove revije Dejanje.

Leta 1941 so ga aretirale italijanske okupacijske oblasti. Potem ko so ga februarja 1942 izpustili, je odšel v Polhograjske dolomite k partizanom, konec vojne pa je dočakal v Beogradu kot šef kabineta Edvarda Kardelja, ki je bil takrat podpredsednik zvezne vlade in zunanji minister.

Leta 1952 je bil imenovan za ekonomskega svetnika jugoslovanske stalne misije pri sedežu OZN v New Yorku. Leta 1962 se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil med drugim dekan Ekonomske fakultete. Leta 1965 je postal svetnik generalnega sekretarja Konference ZN o trgovini in razvoju (Unctad), kasneje pa je bil imenovan za izvršnega sekretarja Ekonomske komisije ZN za Evropo v Ženevi. Tam je ostal 15 let in se leta 1982 iz ZN upokojil, navaja Wikipedija.

V letih od 1984 do 1988 je bil Stanovnik član predsedstva Socialistične republike Slovenije (SRS). Leta 1988 pa je v tekmi za predsednika predsedstva SRS premagal protikandidate Mojco Drčar Murko, Cirila Zlobca in Iva Fabinca. Politični položaj je bil takrat v Sloveniji in Jugoslaviji napet, prišlo je do aretacije četverice v zadevi JBTZ. Stanovnika so obiskovali tako predstavniki Odbora za varstvo človekovih pravic kot tudi JLA. Kasneje so ga nekateri obtožili, da je dovolil predajo orožja teritorialne obrambe.

Janez Stanovnik se je rodil 4. avgusta 1922 v Ljubljani. Njegov oče je bil pravnik in politik, mama pa nečakinja nadškofa Antona Bonaventure Jegliča. V življenju je prejel več odlikovanj ter postal častni meščan Ljubljane, kjer je zadnja leta živel v domu starejših občanov. Bil je dvakrat poročen, rodili so se mu štirje sinovi.

Položaj je Stanovnik zapustil leta 1990, ko je bil za predsednika izvoljen Milan Kučan.

Od leta 2003 do 2013 je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, nato pa njen častni predsednik. Decembra 2013 je namreč glavni odbor ZZB NOB Stanovnika na njegovo željo predčasno razrešil zaradi zdravstvenih težav. V poslovilnem nagovoru je takrat med drugim dejal, da mora zveza združenj borcev nadaljevati tradicijo izvirne Osvobodilne fronte - tradicijo političnega in idejnega pluralizma.

“Ideologije potvarjajo realnost in resničnost partikularnih interesov, ker jo gledajo skozi očala ... Moč kapitala omogoča pretvarjanje laži v virtualno resničnost. Tako se je razdvojenost iz vojnega časa zakoreninila in poglabljala do zdaj,” je takrat dejal Stanovnik.

Glede prizadevanj za narodno spravo je takrat opozoril, da so se izrodila v kriminalizacijo partizanstva in NOB. “Sprava je zlorabljena, rabimo pomiritev strasti in maščevalnosti, ki je prvi pogoj verodostojne državnosti,” je dejal.

Zadnji intervju, ki ga je dal za Primorske novice, lahko preberete na sledeči spletni povezavi: “Pravičen svet lahko dobimo samo s pravičnim sporazumom”