Menardova: Današnja odločitev Sodišča EU je nevaren presedan

Današnja sodba Sodišča EU v primeru slovenske tožbe glede arbitraže je nevaren presedan, ki članicam unije potencialno odpira vrata za kršitve prava EU, je v prvem odzivu izpostavila slovenska agentka Maja Menard. Odločitev sodišča sicer izrecno poziva obe članici, da arbitražno razsodbo implementirata, uzakonita in izvršita, je še poudarila.

Današnja sodba po besedah Menardove vsekakor odstopa od ustaljene sodne prakse tega sodišča in s tega vidika ustvarja presedan v povezavi s stališčem sodišča glede odnosa prava EU do mednarodnega prava ter obenem presedan, ki državam članicam potencialno odpira vrata za kršitve prava EU s sklicevanjem na neka domnevno odprta mednarodna vprašanja oziroma spore.

»Za nas se zastavlja vprašanje, kako bo ravnala Evropska komisija in v nadaljevanju evropsko sodišče v primeru kršitve recimo ribiške uredbe ali schengenskega zakonika s strani Slovenije oziroma Hrvaške na mejnem območju, in konkretno, katero od teh držav bo potem Evropska komisija obravnavala kot kršiteljico in ali bi se potem sodišče na podlagi današnje sodbe prav tako razglasilo za nepristojno,« je pojasnila agentka.

Sicer pa današnja odločitev sodišča po njenih navedbah »izrecno poziva obe državi članici, da arbitražno razsodbo implementirata, uzakonita in izvršita«. »Za samo arbitražno razsodbo in za mejo, ki jo ta določa, današnja sodba seveda nič ne spreminja,« je izpostavila Menardova v prvem odzivu na sodbo.

Hojnikova: Odločitev Sodišča EU pričakovana, pomemben del sodbe poziv k spoštovanju arbitražne odločbe

Odločitev Sodišča EU o nepristojnosti v primeru slovenske tožbe glede arbitraže je bila po oceni profesorice prava EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janje Hojnik pričakovana. Poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški, da morata storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe, pa je po njeni oceni »največ, kar smo lahko dobili«. Vrh hrvaške politike zatrjuje, da je arbitraža mrtva zaradi kompromitiranega arbitražnega postopka, vendar pa je zdaj Sodišče EU pritrdilo, da temu ni tako, je poudarila Hojnikova.

Sodišče v Luksemburgu je potrdilo, da je arbitražna odločba akt mednarodnega prava in da je bilo arbitražno razsodišče sodišče mednarodnega prava. Spoštovanje mednarodnega prava pa je osnovna premisa mednarodnega prava in domneve o spoštovanju dogovorov ter da bodo države delovale »zrelo in na časten način«.

Verica Trstenjak: Odločitev sodišča EU posledica napak slovenskih vlad zadnjih deset let

Odločitev sodišča EU, da ni pristojno za odločanje o sporu o meji med Slovenijo in Hrvaško, je posledica napak slovenskih vlad zadnjih 10 let, je dejala nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak. Slovenija s to sodbo pravno ni nič izgubila. Morala bo vztrajati pri arbitražni odločbi in iskati rešitev z diplomacijo, je dodala.

»Sodba zame sploh ni presenečenje, saj so bili sklepni predlogi pravobranilca odlično argumentirani, sodba pa temu sledi,« je dejala Trstenjakova. Po njenem mnenju je Slovenija pogosto preveč poudarjala mednarodno pravo, ki v tem postopku ni bilo pomembno.

Ponovila je, da današnja odločitev Sodišča EU v Luxembourgu ne vpliva na veljavo arbitražne odločbe. »Pravna zmagovalka je sicer Hrvaška, a sodišče je tudi poudarilo, da se je treba pravnih dogovorov držati in jih spoštovati in posredno, da arbitražna odločba velja, kar Slovenija ves čas trdi,« je menila. Kot je še ocenila za STA, so po pravu EU poti izčrpane, Slovenija pa bo morala zdaj vztrajati pri arbitražni odločbi in iskati rešitev za njeno izvrševanje tudi z diplomacijo. Teoretično je tudi možnost, da strani ne upoštevata arbitražne odločbe in gresta v novo iskanje rešitve, a slovenska stran tej možnosti ni naklonjena.

Izpostavila je, da je današnja odločitev posledica napak slovenskih vlad zadnjih deset let. »Tako smo Hrvaški vedno dovoljevali izjeme v pravnih aktih EU,« je pojasnila.

Kot primer je navedla sporazum Hrvaške o pristopu k EU iz leta 2012, v katerem piše, da na primer za področje ribištva velja izjema in se začne režim uporabljati šele, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba. »To pomeni, da je Hrvaška vedno nekaj korakov naprej in je že takrat vnesla te določbe, pozneje jih je uveljavila tudi v uredbi EU o ribištvu, kjer imajo enako izjemo,« je dejala in dodala, da je pravobranilec vse to izrecno razdelal.

»Slovenija se mora tudi zavedati, da je pri reševanju problemov in izbiri strokovnjakov za njihovo reševanje pomembna le stroka, ne levi in ne desni, ne prijatelji in ne sorodniki,« je bila še kritična Trstenjakova.

Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe

Odločitev Sodišča EU je »taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati«, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Pri tem je izrazil obžalovanje, da Slovenija ni zahtevala izločitve predsednika sodišča, ki je že pred dobrim letom večkrat javno komentiral, da sodišče najverjetneje ni pristojno za obravnavo tožbe proti Hrvaški.

Avbelj: Razplet s tožbo politično še oslabil položaj Slovenije napram Hrvaški

Odločitev Sodišča EU, da ni pristojno za odločanje o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe, je po besedah profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije Mateja Avblja pričakovana. Je pa ta odločitev v političnem - in ne v pravnem - smislu še nekoliko bolj oslabila položaj Slovenije napram Hrvaški. Da bo uspeh slovenske tožbe na Sodišču EU tako po vsebinski kot po procesni plati zelo težko doseči, je bilo jasno od vsega začetka, je poudaril Avbelj. Tožba je bila politično tvegano dejanje, tisti, ki so se zanjo odločili, pa morajo zdaj po njegovem prepričanju prevzeti politično odgovornost.

Nad odločitvijo sodišča Avbelj ni presenečen, bil pa je pred tem razočaran nad mnenjem generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja, ki je decembra izpostavil, da naj bi bila obveznost obeh držav samo politične narave. Sodišče je zdaj v sodbi jasno izpostavilo, da morata državi članici, torej Slovenija in Hrvaška, tudi po pravu EU v skladu z načelom lojalnega sodelovanja spoštovati in izvrševati svoje mednarodnopravne obveznosti.

Sodišče EU se je, tako Avbelj, postavilo na relativno konservativno stališče, da v tem primeru mednarodnopravna obveznost med Slovenijo in Hrvaško ni integralni del prava EU, zato za obravnavo takšne tožbe ni pristojno. Sodišče EU ne more presojati veljavnosti ali neveljavnosti mednarodnega prava.

Jasno je, da je arbitražna odločba zavezujoča, o njej je odločil pristojni mednarodni tribunal, arbitražno sodišče. Ni pa nekega prisilnega mednarodnopravnega mehanizma, ki bi omogočil njeno izvršitev. »Za izvršitev odločbe mednarodnega arbitražnega tribunala bo treba najti nek politični dogovor, neizbežno je, da bosta Slovenija in Hrvaška morali začeti voditi dialog v dobri veri v smeri iskanja rešitve, drugače tudi sicer v mednarodnem pravu ne gre,« poudarja Avbelj.