Zveza združenj borcev napoveduje ustavno presojo razveljavitve sodbe generalu Rupniku

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pripravlja zahtevo za ustavno presojo lanske odločitve vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo povojno obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika. Proučujejo tudi možnosti pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, so sporočili.

Kot so navedli v zvezi, se je pri njih oglasilo »kar nekaj ljudi, ki so bili neposredne žrtve okrutnega domobranskega terorja, ki ga je diktiral Leon Rupnik v sodelovanju z okupatorji na slovenskih tleh«. Za te osebe so pripravili pobude Varuhu človekovih pravic, od katerega pričakujejo ukrepanje in zaščito človekovega dostojanstva zaradi nerazumne razveljavitve sodbe Rupnika, so zapisali v četrtkovem sporočilu za javnost.

Počutijo se prizadete in pričakujejo ukrepanje

Predsednik zveze Marijan Križman je minuli teden varuha človekovih pravic Petra Svetino pozval, naj se »v skladu s pristojnostmi vključi v postopek in ne dopusti, da bi se v Sloveniji častila kolaboracija z okupatorjem«. Kot je zapisal Križman, se člani zveze zaradi odločitve sodišča počutijo prizadete in pričakujejo ukrepanje.

Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, saj tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Rupnika so zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem septembra 1946 usmrtili pod Golovcem.

»Nobena procesna napaka izpred tričetrt stoletja ne more izbrisati bremena in madeža te krivde«

O zadevi je uradno izjavo na seji v četrtek zvečer sprejelo tudi predsedstvo SD. Kot so zapisali, je bil Rupnik »nesporni voditelj kolaboracije in slovenskega domobranstva do konca vojne« in je »v največji meri soustvarjal pogoje za narodni razdor, državljansko vojno in genocid«.

Poudarili so pomen narodne sprave in odpuščanja, »da se kot narod zmoremo na napakah in delitvah preteklosti usmeriti v izzive prihodnosti«. A so ob tem poudarili, da njihova privrženost spravi, vladavini prava in varovanju človekovih pravic kot tudi nujnost poprave povojnih krivic »nikakor ne zmanjšujejo pomena in odgovornosti domobranstva in s strani okupatorjev organiziranih policijskih in vojaških enot za boj proti pripadnikom slovenskega naroda«.

»Nobena procesna napaka izpred tričetrt stoletja ne more izbrisati bremena in madeža te krivde,« so še dodali.

Vloženih skoraj 700 odškodninskih zahtevkov

Zoper Slovenijo je bilo zaradi neupravičenih povojnih obsodb doslej vloženih skoraj 700 odškodninskih zahtevkov.

Državo v tožbah za odškodnine zaradi neupravičenih obsodb v povojnih letih zastopa Državno odvetništvo RS (prej državno pravobranilstvo). V predhodnem postopku je bilo zoper državo vloženih 694 zahtevkov, od teh je bilo vloženih 126 tožb v sodnem postopku. Razen nekaj izjem so bili zahtevki vloženi med leti 1995 in 2005 in so že vsi zaključeni.

Kar 690 zadev so uspeli na državnem odvetništvu zaključiti v predhodnem postopku. Od tega so se v 459 primerih poravnali, 164 zahtevkov so zavrnili, ponudbe ni sprejelo 20 oškodovancev, v ostalih primerih so bili zahtevki rešeni »na drug način«, so našteli.

Od 126 vloženih tožb zoper državo zaradi neupravičenih povojnih obsodb so bili tožniki uspešni v 19 tožbah, v 37 tožbah so bili neuspešni, 16 tožb se je sklenilo s sodno poravnavo, sedem tožb je bilo umaknjenih, ena zahteva je bila zavrnjena, ostale zadeve pa so bile rešene na drug način.

Odškodninski zahtevki so se gibali med 1200 evri in 2,5 milijona evrov. Kakšne so bile dosojene oz. v poravnavah dosežene odškodnine, pa niso navedli. Ker »gre za zahtevke, ki so v pretežni meri že več kot deset let končani«, bi zbiranje takih podatkov terjalo dolgotrajno proučevanje arhivske dokumentacije, poleg tega pa so v tem času starejše zapisnike prenesli, »podatki iz prenesenih datotek pa niso v celoti zanesljivi«, so zapisali.

Zadeve, pri katerih so bile z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljene povojne obsodbe, na državnem odvetništvu vodijo pod gesloma »neupravičena obsodba« in »neupravičen zapor 1945-1950«. Po pojasnilih državnega odvetništva je šlo v prejetih zahtevkih in tožbah sicer za zelo različne situacije.