Janković ne bo ustavil gradnje kanala C0

Ljubljanski župan Zoran Janković kljub sklepom državnega zbora in pozivu 13 mestnih svetnikov za sklic izredne seje mestnega sveta na temo povezovalnega kanala C0 projekta ne namerava ustaviti. Direktor javnega podjetja VOKA Snaga Krištof Mlakar pa je znova zagotovil, da zaradi kanala C0 pitna voda v Ljubljani ni in ne bo ogrožena.

»Ne bi bil rad važen, ampak zdi se mi, da je bila izredna seja državnega zbora sklicana zaradi priimka Janković,« je ljubljanski župan Zoran Janković danes komentiral pred enim tednom soglasno sprejete sklepe v državnem zboru. Poslanci so s sklepom ministrstvu za okolje in prostor med drugim priporočili, naj ustavi ali zadrži gradnjo povezovalnega kanala C0.

Direkcija za vode priporočila presojo vplivov na okolje

Župan je napovedal tudi, da ne namerava sklicati izredne seje mestnega sveta na to temo. »Če parafraziram našega častnega meščana dr. Franceta Bučarja, v tej sobi ne bodo afen guncali. Te seje ne bo,« je zatrdil. Dodal je, da ima trinajsterica svetnikov pobudnikov izredne seje (svetniki SDS, NSi in LMŠ) po poslovniku pravico, da sejo skliče sama. »Sobo imajo. Če bodo v zadostnem številu, potem lahko tudi sklepe sprejemajo,« je zaključil župan in nakazal, da se njegova lista morebitne izredne seje v mestnem svetu ne bo udeležila. Če se namreč Lista Zorana Jankovića, ki šteje 23 svetnikov, ne udeleži seje, slednja ne bo sklepčna.

»Gradnjo kanala bomo nadaljevali v skladu s pravnomočnimi gradbenimi dovoljenji, ki jih imamo,« je zagotovil Janković. Dovoljenj občina nima le še za 150 metrov od približno 12,1 kilometra dolge trase kanala. Za ta del bo morala pridobiti nova gradbena dovoljenja in Janković je zagotovil, da so v želji po pomiritvi javnosti nameravali agencijo za okolje zaprositi za izvedbo predhodnega postopka, ki bi odločil, ali morajo izdelati presojo vplivov kanala C0 na okolje ali ne. A agencija za okolje jih je v četrtek prehitela, saj je napovedala, da bo po uradni dolžnosti začela postopek v zvezi s kanalom C0.

Agencija je sporočila tudi, da je na upravni enoti zaprosila za informacijo, ali so že izdana gradbena dovoljenja za kanal C0 vključevala izvedbo dodatne zaščite kanala v obliki vodoneprepustne armiranobetonske cevi pravokotnega profila. Na občini se sklicujejo na na Radiu Slovenija izrečeno izjavo državnega sekretarja z okoljskega ministrstva Aleša Prijona, da za vgradnjo te dodatne zaščite (ki je predvidena le na delu kanala C0) občini ni treba spreminjati gradbenega dovoljenja.

Toda občina je poleti dovoljenje za to območje očitno nameravala spremeniti, saj je na agencijo za okolje podala zahtevo za izvedbo predhodnega postopka v zvezi z dodatno zaščito. Janković je pojasnil, da so to storili na zahtevo agencije za okolje, ki pa je nato zavzela stališče, da bo potrebna presoja vplivov na okolje in torej okoljevarstveno soglasje. K temu je očitno pripomoglo mnenje direkcije za vode, ki je priporočila izvedbo presoje vplivov na okolje. Na občini so takšno stališče ocenili kot nepravilno, bali pa so se tudi, da bi »zlonamerno zavlačevanje postopka« ogrozilo črpanje evropskih sredstev, zato so zahtevo za predhodni postopek pred nekaj tedni umaknili.

Trasa kanala C0 v prostorskih dokumentih od leta 1991

Vodja oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek je na današnji predstavitvi kanala C0 opozoril, da je bila trasa kanala prvič umeščena v prostor že leta 1991, ko je Ljubljani županoval Jože Strgar. Potrjen pa je bil tudi v dokumentu, ki je bil sprejet v času Viktorije Potočnik. »Niti enkrat doslej ni bila problematizirana trasa kanala C0, niti z leve niti z desne,« je poudaril Janković, ki se čudi, da je trasa po novem tako problematična.

Direktor javnega podjetja Krištof Mlakar je znova zagotovil, da zaradi kanala C0 pitna voda v Ljubljani ni in ne bo ogrožena. Pojasnil je tudi, zakaj so bile zavrnjene alternative. Da bi trasa kanala tekla po Celovški cesti, kot predlagajo nekateri, je tehnično nesprejemljivo in neizvedljivo, trdi Mlakar, saj bi gradnja povzročila dolgotrajne prometne zapore, rekonstrukcijo obstoječe kanalizacije, v času gradnje pa bi bilo moteno odvajanje odpadne vode na najgosteje poseljenem območju v prestolnici. Povedal je, da bi kanal lahko zgradili do hotela Lev. »Kod bi pa potem speljali kanal?« je spraševal Mlakar.

Druga varianta je bila, da bi povečali čistilno napravo na Brodu in se izognili gradnji C0. Mlakar je dejal, da je bila ta ideja zavrnjena tako zaradi neekonomičnosti kot tudi okoljske nesprejemljivosti, saj manjša čistilna naprava ne bi mogla zagotoviti takšne stopnje čiščenja kot večja naprava.

Kot je poročala STA, poslanec in mestni svetnik SDS Anže Logar meni, da ljubljanski župan z nadaljevanjem gradnje kanala C0 »kaže odnos do okolja, pitne vode in institucij«. Logar je prepričan, da z nadaljevanjem gradnje občina na svoja ramena prevzema tveganja in tudi odgovornost za morebitno finančno in drugo škodo, ki bi lahko nastala.

Za Vodice in Medvode ta projekt izjemnega pomena
Na kanal C0 sta poleg Ljubljane vezani še občini Vodice in Medvode, saj se bodo tudi z njunih območij odpadne vode po tem kanalu stekale v centralno čistilno napravo v Zalogu. Župan Vodic Aco Šuštar je ponovil svojo misel izpred dveh let, da bodo tako okolje kot ljudje hvaležni za ta projekt, z gradnjo te kanalizacijske infrastrukture bo namreč na območju vseh treh občin ukinjenih 1600 greznic. Medvoški župan Nejc Smole pa je ta projekt opisal kot mater vseh projektov v njegovi občini.